2. Vprašaj se

3. Preberi

4. Preglej besedilo

5. Poročaj

Upam se trditi, da v večini primerov, ko učenci v šoli nekritično zahtevajo svoje pravice, svojih dolžnosti starši niso opravili.

Pika.

L.p.

Andrej

Že od vsega začetka se mi je zdel argument, da je voda iz avtomatov mrtva, malo za lase privlečen in pred kratkim se mi je posvetilo zakaj. V šoli se pije alpsko mleko in ravno to mleko je tehnološko zelo obdelano in je praktično mrtvo, sterilno. Mleko, ki slovi po tem, da je v njem veliko organizmov, je povsem mikrobiološko uničeno. Voda pa ne gre skozi take procese (morda skozi UV žarčenje, kar se dogaja tudi ponekod na vodnih zajetjih za navadna vodovodna omrežja), ki bi jo popolnoma sterizirali. Zato pa so problemi z oporečnimi vodami iz plastenk in vodnih avtomatov.

Prav tako sem slišal neke argumente, da naj bi bili avtomati del kulture pitja vode. Ta je tudi huda. Kot da bi otroke učili kulturno piti s sodov, le da je vsebina bolj nedolžna. Kultura se pozna pri umivalniku, ko otrok zmore počakati v vrsti, se ne drenja in ne poliva, si v miru natoči vodo in jo tako tudi popije. To je kultura.

Bodi dovolj kritičnega mišljenja.

Pika.

L.p.

Andrej

L.p.

Andrej

vir: RTVSLO

L.p.

Andrej

Pojav so opazili, ko so preučevali skupino oračev na polju. Kadar je oral en sam, je bilo delo opravljeno bolj učinkovito, kot takrat ko je oral v skupini z drugimi.

Socialno postopanje je zelo prodoren in pogost pojav, vendar se ne pojavlja kadar ima vsak posameznik občutek, da je naloga ali skupina sama pomembna. Vendar se pojavlja, kadar se oseba počuti podcenjeno v skupini ali timu.

Pojavlja se tudi v skupinskih situacijah, ko prisotnost drugih povzroči relaksacijo namesto vznemirjenje… Kadar se posameznik relaksira, se lažje izgubi v množici. Zgodi se tudi razpršitev odgovornosti, ko posameznik razmišlja v smislu: “saj se bo v tej množici zagotovo nekdo našel in storil to. Zakaj bi se potem jaz s tem matral.” Tako mnogi razmišljajo npr. ob prometnih nesrečah.

Socialno postopanje je povezano tudi s slabo izvedbo na enostavnih nalogah. Ljudje so pripravleni narediti mnogo več na nalogah, ki so jim v izziv ali pa so zanje nagrajeni. Torej obstaja večja verjetnost, da se bodo člani skupine bolj potrudili, če jih na koncu čaka nagrada v obliki ocene ali denarja. Prav tako se bodo bolj potrudili, če se jim bo zdela njihova naloga nepogrešljiva za uspeh skupine.

Rešitve:

Odgovor na socialno postopanje je motivacija. Tekmovalno vzdušje ne bo vedno delovalo na posameznike motivirajoče.

Obstajajo tri glavne točke motivacije v skupini (v ang:”the three C’s of motivation”: collaboration, content, and choice):

1. sodelovanje: je način kako pridobiti vsakega člana skupine z dodeljevanjem posebnih in pomembnih nalog vsakemu posebej; je tudi način kako deliti posameznikovo znanje in veščine z drugimi v skupini za dosego cilja/naloge. (npr. Janko in Metka sta se dolgo dolgočasila v skupini dokler nista dobila specifične naloge: Janko je delal zapiske, Metka pa je delala “brainstorming – dajala ideje)
2. vsebina: indentificira pomembnost posameznikove posebne naloge znotraj skupine. Če ostali vidijo njihovo vlogo kot ključno za dokončanje naloge, potem bodo rajši dokončali nalogo.  (npr. Metka uživa v brainstormingu ker ve, da bo to pomembno za skupino. Čuti in pričakuje, da bo skupina to opazila in ocenila.
3. izbira: daje posamezniku možnost, da izbere naloge, ki jih želi izpolniti. Prisilno dodeljevanje nalog povzroča pritožbne in frustracije. Omogočanje svobode izbire posameznikovih vlog zmanjšuje pojavnost socialnega postopanja in opogumlja člane skupine, da delajo skupaj kot tim.

Torej na kratko. Kdaj se socialno postopanje ne dogaja:

1. Kadar je prispevek posameznika jasno prepoznan s strani drugih članov v skupini
2. kadar je posameznik osebno vpleten
3. kadar je v skupini visoka stopnja kooperacije
4. kadar je naloga izziv
5. kadar na koncu čaka neka nagrada (kot nagrada je mišljena tako denarna nagrada oz. ocena, kot tudi druge oblike: priznanje, javna pohvala s strani nadrejenih, bonitete, spoštovanje, ugled …)

Torej, kakšno povezavo ima ta pojav z učnim procesom v šoli? Če delate frontalno, potem tega pojava verjetno ne boste opazili, saj bo 3/4 učencev postalo “free riderjev” oz. se bodo zanašali, da bo nekdo drug iz razreda prevzemal njihovo delo. Tako bo večina spala. Pri delitvi na manjše skupine pa se opazijo izstopajoči posamezniki, ki veliko vlagajo in pišejo, nekateri posamezniki pa pri tem spijo. Zato je potrebno dati vsakemu v skupini čim bolj enakovredno in pomembno vlogo, brez katere cilj ne bo možno doseči.

Sam sem se tudi vedno spraševal zakaj skupinsko delo ni tako učinkovito. Mislim, da tukaj tiči zajec. Pomembno je tudi, da pri podajanju nalog ne rečemo učencem: “To imate za nalogo, kako boste naredili, se pa sami zmenite…”. To je milo rečeno absurdna zahteva, saj učenci niso naučeni sodelovalnega učenja in mišljenja, pogosto manjka pripadnost in zaupanje v skupini. Zato mora vstopiti nekdo tretji in predlagati vodenje in druge naloge v skupini. Šele ko bodo spoznali svoje sposobnosti v skupini, bodo zmogli samostojno razdeliti naloge.

In kako velike naj bodo skupine? Pri skupinah večjih od 10 se zelo pogosto pojavi razpršena odgovornost in pojav “prostega jezdeca”. Zato morajo biti skupine čim manjše, v začetku privajanja na skupinsko delo največ 3, nato pa se število članov lahko povečuje nekje do magične številke 7, ko učenci pridobijo veščine sodelovalnega učenja.

Upam, da bo komu tale razlaga z razlogom koristila. Meni se zdi, da je pojav močno vkoreninjen v šolskem sistemu – od učencev do ministra. Pojavlja se tako pri starših, kot pri šolskem delu učencev, opazen je na konferencah učiteljev itd… Osebno vidim problem v manjku ovrednotenja dela vsakega posameznika in končni nagradi kot motivaciji.

Lep pozdrav

Andrej Mihelčič

P.s. delno povzeto in prevedeno s strani wikipedije “Social Loafing”